Morda ni videti kot stereotipen deskar, toda številni svetovni dosežki Garetta McNamare v t. i. tow-in deskanju na velikih valovih govorijo sami zase. Američan, ki je pionir v ekstremnih športih, je dolga leta potoval po svetu in iskal Everest valov. To je bil val na obali portugalskega mesta Nazaré, toda McNamara se najbolj spomni svojega deskanja v »Čeljusti«.

Deskarska pot McNamare, ki je bil rojen v Massachusettsu, se je začela po selitvi na havajski otok North Shore. Garrett je bil takrat star 11 let, otok pa ga je nemudoma očaral. Po jahanju manjših valov na obali otoka Oahu se je udeležil dogodka Hawaiian Triple Crown Series, kjer je premagal bolj izkušene nasprotnike.

McNamara je uradno postal poklicni deskar in odšel na Japonsko, kjer se je naučil japonščine in postal izjemno priljubljen. Bil je uspešen po vsem svetu, a je leta 1989 doživel neuspeh, ko si je pri deskanju po velikem valu na otoku Oahu zlomil rebra.

Na desko se je vrnil leta 1992, toda kot njegovo uspešno obdobje po premoru lahko označimo začetek novega tisočletja, ko se je začel ukvarjati s t. i. tow-in deskanjem. V tej ekstremni obliki deskanja McNamara uporablja vodni skuter WaveRunner, ki ga spravi na večje valove, redno pa deska na orjaških valovih velikosti od 6 do 12 metrov.

Tow-in deskanje se je začelo v zgodnjih 90. letih 20. stoletja in postalo neverjetno priljubljeno v enem desetletju. McNamara se je do leta 2001 že udeležil svojega prvega večjega dogodka tow-in deskanja v mestu Peahi na havajski obali Maui, ki jo deskarski navdušenci po svetu zaradi njene zahtevne narave in valov, ki dosežejo višino tudi 21 metrov, najbolje poznajo kot »Čeljust«.

Skupaj s partnerjem Rodrigom Resendejem sta se začela pripravljati za svetovno prvenstvo v tow-in deskanju, ki se je odvijalo 7. januarja leta 2002 v Čeljusti. Običajno je to najboljši čas za večje valove.

Pogoji so bili popolni, ocean pa je bil poln deskarjev, ki so želeli ujeti največji možen val. McNamara je bil med svojim nastopom vlečen s hitrostjo skoraj 80 km/h, preden se je spustil na greben vala, pri čemer se je vrv sprostila, on pa je zajahal val.

Val, ki je bil dovolj zmogljiv, da popolnoma uniči deske, ga je ujel v svojo notranjost in potegnil proti navpični steni vala, podobni klifu.

Čutil je, da bo padel, vendar je v zadnji sekundi prispel na drugo stran vala. Zaradi adrenalina in užitka po izkušnji, ki ji pravi »najbolj nepozaben trenutek v oceanu«, je dvignil roke.

Tako si je prislužil zmago na svetovnem prvenstvu v tow-in deskanju, toda po noči praznovanja je svoje misli usmeril na lov za naslednjim velikim valom. Zato se je podal na novo in najekstremnejšo izkušnjo, lotil se je cunamija, ki je bil plod taljenja ledu okoli Aljaske.

Leta 2007 je skupaj s svojo ekipo postal prvi, ki je deskal na cunamiju, toda njegovo iskanje največjega vala se je nadaljevalo. Povabili so ga v mesto Nazaré na obali Portugalske, kjer so največji podvodni kanjoni v Evropi, v katerih nastanejo orjaški valovi.

Tja se je podal leta 2011 in deskal na najvišjem svetovnem valu, ki je od dna do vrha meril skoraj 24 metrov. Ta dosežek je mesto Nazaré uvrstil na deskarski zemljevid in trenutno je znano kot kraljevski kraj za vse iskalce velikih valov po vsem svetu. Dve leti po tem dosežku je McNamara znova deskal v mestu Nazaré, in sicer je zajahal najvišji val na svetu, ki je meril 30 metrov.

Ekstremni športnik z milim glasom se osredotoča na različne okoljske projekte in je Yamahin ambasador, ki verjame, da je z vodnimi skuterji WaveRunner varen na svojih najnevarnejših podvigih.